Vročina je pogosto veliko večji izziv kot dež. Medtem ko dež zelo spoštujemo, se sonce in vročino po navadi podcenjuje. Torej, ko mnogi med nami v dež vzamemo visokokakovostno in sveže impregnirano nepremočljivo jakno, bomo iz omare vzeli prvo majico, ki smo jo našli – ker kaj bi lahko šlo narobe.
Čeprav za poletno pohodništvo ne potrebujemo veliko oblačil in nam ni mar za kakršnokoli čebulno oblačenje, pa je treba tisto malo kar oblečemo, izbrati previdno. Medtem, ko se ena nekvalitetna majica izgubi med štirimi sloji oblačil, pa samo en sloj oblačil ne dopušča napak.
Vse se začne in konča pri izbiri pravega materiala. Kateri vam najbolj ustreza?
Bombaž je naravni material, ki je znan po svoji zračnosti. Iz več razlogov pa ni idealna izbira za športne dejavnosti, temveč bolj za prosti čas in lažje sprehode, ko se ne prepotite. Bombaž je sam po sebi eden najprijetnejših materialov, je zelo mehak, enostaven za pranje in trpežen, obstaja pa en velik problem.
Bombaž ne odvaja vlage, ampak jo vpije. Ob športnih aktivnostih boste ostali mokri in neprijetnega vonja, zato so bombažne majice boljša izbira za v planinsko kočo, za večer v kampu ali sprehod ob jezeru.
Zadnje čase je to najbolj želen material za pohodnike, tekače, smučarje in vse druge. Različne živali proizvajajo različne vrste volne. Merino je zelo fina, mehka volna, idealna za spodnji sloj. Volna sama po sebi je eden najbolj funkcionalnih naravnih izolacijskih materialov, ki skrbi tako za toploto v hladnih dneh, kot za uravnavanje telesne temperature v vročih dneh. Ima izvrstne izolacijske lastnosti in se na edinstven način odzove na vlago. Vlakna so sestavljena iz proteinov, ki lahko zadržijo veliko količino vode, brez da bi pri tem izgubili svojo izolacijsko sposobnost. Ker je voda ujeta v notranjosti vlakna, se ne ustvari okolje, ki je primerno za rast bakterij. S tem se zmanjša tudi tveganje za neprijeten vonj. Volna je naravno vlakno – kar pomeni, da je biološko razgradljiva – obenem pa zelo trpežna vrsta vlaken. Na splošno je šibkejša od sintetičnih vlaken.
Volnene izdelke je najbolje negovati tako, da jih ne peremo preveč pogosto. Zaradi naravne sposobnosti volne za preprečevanje neprijetnih vonjav, vlakna ne potrebujejo tako pogostega pranja kot sintetična vlakna. Priporočen nasvet je, da te izdelke raje obesite na prosto, da se prezračijo.
Sintetični materiali imajo iz leta v leto boljše lastnosti in se že dolgo ujemajo ali celo presegajo številne lastnosti naravnih materialov. Sintetika je v mnogih primerih še vedno cenejša od naravnih materialov in zato tudi bolj dostopna.
Trenutna sintetika, ki se uporablja v športnih oblačilih ni samo zračna in hitro sušeča, temveč tudi trpežna in izjemno enostavna za vzdrževanje. Čeprav se lahko posamezni materiali bistveno razlikujejo.
Vendar pa v nasprotju z merino volno sintetika ohranja vonj, zato jo je treba oprati po vsaki vadbi. Sintetika običajno tudi ni tako prijetna na dotik v primerjavi s svojimi naravnimi tekmeci.
Poliester – večina športnih majic je izdelana iz poliestra. Poliester je sintetična kemijska zmes iz nafte in torej umeten material. Je izredno trpežen, z lahkoto ohranja svojo obliko, zato je odlična izbira za outdoor oblačila. Običajno ima mehko teksturo in se lahko uporablja pri praktično kakršnikoli debelini in tkanju materiala. Ne vpija vode ali vlage, zato se hitro suši, vas hitro ohladi ko se potite in ne hladi ko je mraz. Nekaterim intenzivnim tekačem se zdi, da se suši prehitro, zato niso dovolj časa ohlajeni in raje posegajo po bombažu.
Recikliran poliester – proizvajalci običajno uporabijo 36 % do 47 % recikliranega poliestra. Super za okolje in tudi za vas – kakovosten material iz recikliranega poliestra je lahko še bolj prijeten na otip kot običajen.
Če za prosti čas bombažne majice postavimo v kot, kaj nam še ostane?
Tencel je material, ki so ga v majicah začeli uporabljati šele pred kratkim. Vlakna za njegovo proizvodnjo so pridobljena iz celuloze evkaliptusa in veljajo za enega najnaprednejših tehničnih materialov doslej – ne samo zato, ker imajo odlične lastnosti za aktivnosti in pohodništvo ampak tudi zato, ker ga pridobivajo z naravi prijaznimi postopki iz lesa.
Tencel se po lastnostih in občutku najpogosteje primerja s svilo, ki bi bila sama po sebi odlična izbira za zunanjo uporabo, a se zaradi razkošnega značaja ne uporablja veliko v zunanjih oblačilih. Tencel je tako kot svila zelo prijeten na dotik (še mehkejši) in tudi odlično odvaja znoj in vlago navzven, zato vas bo tudi ob močnejših naporih ohranil suhe. Tencel niti po morebitnem vlaženju ne izgubi lastnosti in je izjemno trpežen.
Poleg materiala pa na udobje nošenja vpliva še način in položaj šivov ter prileganje. Ta je seveda odvisen od posameznika in njegove postave.
Majica je običajno izdelana iz več kosov materiala, sešitega skupaj. Način, kako so šivi združeni igra veliko vlogo pri udobju nošenja. Šivov ne boste občutili pri vsakodnevnem nošenju, kadar pa boste na poti dlje časa in po vsej verjetnosti z nahrbtnikom na ramenih, pa jih zagotovo boste. Občutek drgnjenja šivov ob kožo ni prav nič prijeten.
Sploščeni šivi
Ta način šivanja boste našli pri večini majic, namenjenih visoko intenzivnim športom. Videti so tako, da sta dva kosa materiala položena drug ob drugega in sešita, brez prekrivanja/sovpadanja. Taki šivi imajo povsem tanek profil in ne povzročajo drgnjenja ob kožo. Super je, če so nameščeni ob straneh majice in ne na primer na ramenih, kjer jih boste ob nošenju nahrbtnika kljub vsemu občutili.
Običajni/izstopajoči šivi
Ta način šivanja je najbolj običajen pri večini oblači – šivi pravzaprav »štrlijo« ven (na notranji strani). Ta način šivanja je cenejši in zato najbolj pogosto uporabljen. Ta vrsta šivov med gibanjem običajno povzroča odrgnjeno kožo.
Lepljeni šivi
Lepljeni šivi se izdelujejo z lepljenjem materiala enega na drugega, brez dejanskega šivanja. So najbolj udobni pri oblačilih za športne aktivnosti, a niso tako trpežni, saj se pri intenzivni uporabi hitro odlepijo. Pri majicah jih redko najdemo.
Zračnost je sposobnost majice, da zrak učinkovito potuje skozi material tako, da lahko znoj, medtem ko potuje od notranje do zunanje plasti zraka, ostane v obliki vodne pare. Še bolje se pri tem obnesejo majice, ki imajo en del mrežast ali iz zelo tankega materiala.
Hitrost sušenja: dva faktorja – vpijanje in odvajanje vode – igrata veliko vlogo pri hitrosti sušenja majice. Odvajanje vode je zmožnost vlakna, da znoj potiska navzven, stran od kože, skozi material majice, na površje, kjer se lahko (izpostavljen soncu in vetru) hitreje posuši. To je možno ne glede na različne debeline in oblike vlaken na notranji oziroma zunanji strani materiala. Nekatera vlakna so sposobna absorbirati vlago na notranji strani materiala in jo potisniti navzven, kjer se posuši. Vpijanje/vsrkavanje vode je zmožnost nekaterih vlaken (na primer najlonskih in volnenih). Različne vrste tkanja poliestra imajo prav tako zmožnost, da zadržijo vodo, s čimer se majica počasneje suši.
Obe lastnosti vplivata na to, kako učinkovita je majica pri tem, da vas ohranja hladne v vročih dneh. Hitreje kot znoj izpareva, hitreje se ohlajate – a le za kratek čas.
Morda ne boste velikokrat hodili po tem in ob cesti, a če boste majico uporabljali tudi za tek, potem dodaten všit odseven trak (ali logotip) zagotovo ne more škoditi.
Ko se potite, mikrobne bakterije takoj začnejo delovati in uničujejo maščobe kisline v vašem znoju – to je proces, ki je kriv za slabe vonjave vaših oblačil. Te vrste bakterij hitro prodrejo v vlakna sintetičnih oblačil in se vanje »zažrejo«. V primerjavi s sintetičnimi oblačili, je merino volna naravno antibakterijska in se ne smradi.
Proizvajalci so začeli v material vdelovati srebrne nanodelce, ki preprečujejo neprijetne vonjave sintetičnih oblačil. Najbolj pogost je na primer t.i. poligien. Težko pa boste našli sintetično majico, ki se ne bo vsaj malo zasmradila.
Večina poletnih majic ima vdelano UPF zaščito. UPF je zaščitni faktor pred ultravijoličnimi žarki in je primerljiv z SPF zaščito sončnih krem. Na primer: če ima majica UPF zaščito 30, to pomeni, da bo zgolj 1/30 ultravijoličnih žarkov prodrla skozi oblačilo do kože, oblačilo z oznako UPF 50+ omogoča zgolj 2 % žarkov, da prodrejo skozi material oblačila. SPF (sun protection factor) meri čas, ki je potreben, da sonce opeče kožo, zato ga običajno najdemo navedenega na kremah. UPF (ultra violet protection) je oznaka za oblačila, ki meri UV sevanja, ki skozi material prodre do kože. Vedno je bolje nositi vsaj običajno belo majico, če ne drugega – ta ima sama po sebi UPF zaščito 5-8, kar pomeni, da dovoli zgolj 20 % UV žarkov skozi material – še vedno bolje kot nič.