Pri lavinski opremi večinoma govorimo o lavinskem trojčku: lopati, sondi in žolni. Trojček je v večini držav že kar obvezna oprema, ko govorimo o zimskem pohodništvu, ledenem plezanju ali turnem smučanju. Ko je pod vprašajem človeško življenje ni nobena investicija previsoka.

Pa je lavinski trojček dovolj?

Nikakor ne. Preden se odpravite v zasnežene vršace natančno spremljajte in tudi upoštevajte lavinske napovedi. Udeležite se delavnic, kjer se boste naučili prepoznati različne tipe snega in druge dejavnike, ki pospešujejo proženje snežnih plazov. To vam bo v veliko pomoč pri načrtovanju ture v snežnih razmerah.

Poleg tega pa se še posebej v zasnežene gore nikoli ne odpravljajte sami. V primeru plazu je medsebojna pomoč ključnega pomena!

Kaj še lahko naredite? 

Sploh tisti, ki se pozimi pogosto zadržujete v gorah je dobro, da se vsaj enkrat na leto udeležite tudi kakšnega tečaja, kjer vam bodo podrobno razložili kako pravilno ravnati z lavinsko opremo.

1. LAVINSKA ŽOLNA

Kako jo izbrati?

• Izberite lavinsko žolno glede na vaše izkušnje.
• Izberite tisto, s katero boste brez težav našli ponesrečenca: iskanje mora biti enostavno, zato naj ima žolna čim manj nepotrebnih dodatkov.
• Procesor žolne mora biti kar najhitrejši. Vaše hitro premikanje proti ponesrečenju na delovanje procesorja ne sme vplivati.
• Domet: večji kot je, večje območje lahko preiščete. Kljub temu, če iskanje ni enostavno in če procesor ni dovolj hiter, tudi domet ne bo kaj dosti pomagal.

Piepsove lavinske žolne so vsekakor med najboljšimi na tržišču. 

2. LAVINSKA SONDA

Uporaba lavinske sonde je naslednji korak po tem, ko najdemo ponesrečenca oziroma njegov signal. Lavinska sonda nam je v veliko pomoč pri točnem določanju njegove lokacije. Z njo namreč prebadamo sneg, dokler ne zadanemo ponesrečenca. Več reševalcev ko prebada sneg, prej bodo našli ponesrečenca. Po evropski statistiki je ponesrečenec zasut s približno 1m snega. Posledično je priporočljivo, da prebadanje ne sega globje od 1.5m, saj je vsak centimeter preveč izguba časa in energije

Lavinske sonde namenjene gornikom in turnim smučarjem so v večini dolge nekje med 240 in 320 cm in narejene iz aluminija ali karbona.

3. LAVINSKA LOPATA

Lavinsko lopato lahko uporabljamo v mnogih situacijah. Najsi bo za odstranjevanje snežnih zametov na cesti, kopanje bivakov, preizkusa trdnosti snežne odeje ali reševanje življenj. Zato se moramo preden se odločimo za njen nakup najprej vprašati, za kaj jo bomo uporabljali? Če jo potrebujemo kot nujno opremo za turno smučanje ali plezanje potem bo lopata zagotovo drugačna, kot če jo potrebujemo za čiščenje snega ali kopanje bivakov.

Za turne smučarje, pohodnike in plezalce je pomembno, da je lopata:

• zložljiva in se jo lahko prenaša v lavinskem nahrbtniku
• v celoti ali vsaj delno kovinska – zajemalni del mora biti kovinski
• ima ročaj v obliki črke ‘T’ – za boljši oprijem
• ima zajemalni del nekoliko vbočen, da sneg ne spolzi iz zajemala
• dovolj trdna, da lahko zdrži vašo celotno težo