Nedavne raziskave so pokazale, da bo leta 2050 v oceanih več plastike kot rib, če ne bomo spremenili svojih trenutnih navad in postopkov ravnanja z odpadki. Kako se je to zgodilo in ali obstaja način, da preprečimo to norost? Pa poglejmo.
Sredi 19. stoletja so sloni dobili novega sovražnika – biljard. Tokrat so bile krogle narejene iz naravne slonovine. Ko je igra postajala vse bolj priljubljena, se je zakol slonov okrepil. V poskusu zaustavitve barbarstva je podjetje iz New Yorka ponudilo 10.000 ameriških dolarjev človeku, ki bi lahko našel nadomestilo za slonovino. Izumitelj John Wiley Hyatt se je posvetil tej priložnosti in leta 1869 je bil pripravljen predstaviti, kaj bo rešilo slone pred izumrtjem – prvi sintetični material, ki ga je kadarkoli naredil človek – plastika. Lahko je bila izdelana v najrazličnejših oblikah in hitro je postala nadomestek ne samo za slonovino, temveč tudi za želvje oklepe in roževino.
V letih, ki so sledila, so se nenehno razvijale nove vrste plastike. Druga svetovna vojna je še pospešila njen razvoj. Najlon, ki so ga leta 1935 izumili v družbi Wallace Carothers, je bil med drugim uporabljen za padalce in vrvi. Pleksi steklo je zamenjalo steklena okna v letalih. In tako naprej. Ocenjuje se, da se je proizvodnja plastike v drugi svetovni vojni le v ZDA povečala za 300%.
Težave se začnejo pojavljati
Šele v 60. letih prejšnjega stoletja so se Američani začeli bolj zavedati okoljskih težav in začeli dvomiti o plastiki. Takrat so bila poročana tudi prva opažanja o plastičnih odpadkih v oceanih. Knjiga “Tiha pomlad” (Silent spring), ki jo je leta 1962 napisala Rachel Carson in okoljske katastrofe, kot je veliko razlitje nafte ob obali Kalifornije so spodbudile skepticizem javnosti do nekoč neoporečnega in zelo hvaljenega materiala. Takrat se je začel oblikovati slab sloves, ki ga ima danes plastika. Kljub temu se je onesnaževanje s plastiko v naših oceanih še naprej povečevalo in se do danes še ni nehalo.
KAKO PLASTIKA KONČA V OCEANU
Obstaja na stotine načinov, kako plastika najde svojo pot v ocean. Vendar pa glede na Svetovni sklad za prostoživeče živali in rastile (WWF) obstajajo trije primarni načini, pri katerih plastika, ki jo uporabljamo vsak dan, konča v oceanih.
Metanje plastike v smeti, ko jo je mogoče reciklirati
Pri prevozu smeti na odlagališča plastiko zlahka odpihne zaradi majhne teže. Pogosto konča v vodotokih, ki vodijo v ocean.
Onesnaževanje
Če na ulico odvržete smet, ta ne izgine. Samo spremeni svojo lokacijo. Običajno je to najprej odtok, ki vodi do reke, ki vodi do morja.
Sistemi za odpadno vodo
Če kdaj obiščete obrat za odpadne vode, boste videli, da se po naših straniščih splakne veliko več, kot le papir. Ogromna količina bombažnih palčk in drugih sanitarnih izdelkov, ki jih najdemo v kanalizacijskih sistemih, je presenetljiva.
ZAKAJ VAM NE BI SMELO BITI VSEENO?
Če bi vedeli, kar vemo danes, ko smo poimenovali svoj modri planet, bi verjetno našli bolj primerno ime kot ‘Zemlja’, na primer ‘Voda’ ali ‘Ocean’. Ne samo zato, ker je 71 odstotkov planeta pokritega z vodo, ampak tudi zato, ker smo na toliko načinov odvisni od oceanov. Uravnavajo temperaturo po vsem svetu, pretvorijo tretjino vsega ogljikovega dioksida v atmosferi. Proizvajajo več kisika kot vsi deževni gozdovi na planetu skupaj. Skoraj vse konce sveta oskrbujejo s pitno vodo v obliki dežja. Delujejo kot shramba za več milijardo ljudi, ki se zanašajo na ribe kot svoj glavni vir beljakovin in laboratorijem zagotavljajo pomembne farmacevtske sestavine. Nenazadnje, naši oceani so kraj, kjer se je nekoč začelo življenje.
EDINA REŠITEV JE SPREMEMBA NAVAD
Svojim oceanom dolgujemo veliko. Kljub temu pa letno pustimo, da v njih konča osem milijonov ton plastike. Če želimo nekaj vrniti, lahko prenehamo prispevati k onesnaževanju s plastiko. Tu je nekaj primerov, kako lahko prispevate k zmanjšanju količine plastike v morskem okolju – preprosto s spreminjanjem nekaterih svojih vsakodnevnih navad in rutin.
Kavo pripravite v skodelici za večkratno uporabo
Pripravite svojo skodelico za večkratno uporabo vsakič, ko naročite kavo za seboj.
Poberite jo
Ko plastiko najdete tam, kjer nebi smela biti jo poberite in odnesite v koš za recikliranje.
Recite NE plastičnim slamicam
Plastične slamice so zanič. Če lahko pijete brez slamice, to storite. V nasprotnem primeru uporabite kovinsko slamico. Vaša pijača bo boljšega okusa, ko boste pomislili, kako ste ravno rešili planet pred še enim nepotrebnim plastičnim predmetom.
Ne kupite ničesar v plastenki
Plastenke so najbolj pogost odpadek na plažah po vsem svetu. Da je še slabše, njihovi pokrovčki pogosto končajo v želodcih morskih galebov. Namesto tega pijačo kupite v steklenicah. Bo imela tudi boljši okus.
Ne uporabljajte plastičnega pribora
Če ga morate uporabiti, ga uporabite večkrat. Ali pa izberite razgradljivo alternativo.
“Nikoli se ne usedemo in sprostimo, misleč, da je to, kar počnemo zdaj, dovolj dobro.”
Imate izdelek s to oznako?
Fjällräven se zavzema za projekte in zamisli, ki na prvo mesto postavljajo okolje. Iz tega razloga so ustvarili tudi pobudo Arctic Fox Initiative. Finančna sredstva zbirajo s prodajo izdelkov z oznako Arctic Fox Initiative. V kolikor ste kupili kakšnega ali več – dovolite, da se vam zahvalimo, ker je 1 % prodaje namenjen okoljskim in podnebnim projektom.
Trenutno je 87 % izdelkov narejeno iz materialov, ki vsebujejo več kot 50 % materialov z manjšim vplivom na okolje.
Za pomlad 24:
– je 90% izdelkov iz poliestra nadomestil recikliran poliester
– je 87 % izdelkov iz bombaža nadomestil ekološki bombaž
– so vsi izdelki iz gozdih materialov potrjeni s certifikatom FSC ali PEFC
– je 64 % izdelkov iz najlona nadomestil recikliran najlon
Njihov cilj do leta 2025 pa je:
– 40 % zmanjšanje emisij na lokacijah v lasti in upravljanju
– 50 % zmanjšanje emisij na proizvodnjo izdelka
– 80 % recikliranega ali biološkega poliestra
– 100 % ekološkega bombaža
– 100 % FSC ali PEFC certificirana umetna celuloza
– 50 % certificirana, sledljiva volne
V svetu globalne proizvodnje premikanje surovin in končnih izdelkov z ene lokacije na drugo povzroči porabo energije in sproščanje ogljika. Marmot je zato leta 2011 sprožil pobudo za zmanjšanje transporta, namenjeno zmanjšanju kilometrov, ki jih prepotujejo surovine in izdelki. Od takrat so njihove letalske pošiljke zmanjšali za 60 %.
Njihove oznake izdelkov v trgovinah imajo certifikat Forest Stewardship Council, kar pomeni, da vsaj 70 odstotkov papirja prihaja iz gozdov s certifikatom FSC, medtem ko preostalih 30 odstotkov izvira iz nadzorovano pridobljenega lesa.
V sklopu akcije za SVETOVNI DAN VARSTVA OKOLJA uporabite kodo 15ZANARAVO in kupujte trajnostne izdelke 15 % ceneje!
